Osnove stabilizacije
V prejšnjih blogih smo pisali o oznakah na objektivih in pri tem smo veliko omenjali tudi stabilizacijo, ki je zagotova ena od karakteristik, na katero bi morali biti pozorni pri kupovanju fotografske opreme. Prav zato bomo danes na povsem preprost način napisali nekaj o tem, kaj točno sploh je stabilizacija, kakšne vrste stabilizacije poznamo, kje jo najdemo in kdaj jo pravzaprav potrebujete ...
Poznamo več vrst stabilizacije. Na grobo bi jih lahko razdelili na tri vrste:
1. Mehanska stabilizacija znotraj fotoaparata - IBIS (In Body Image Stabilisation)
Novejši aparati imajo mehansko stabilizacijo, kjer se senzor aparata premika v več oseh, da kompenzira tresljaj roke. Ta vrsta stabilizacije najbolje deluje pri majhnih goriščnih razdaljah, saj je takrat celotna "slika" bolj raztegnjena. Daljša kot je goriščna razdalja, večji premik mora senzor narediti, da nadomesti premik aparata, torej je to pri večjih goriščnih razdaljah in močnih tresljajih že bolj kot ne nemogoče. Sicer je IBIS izvrstna funkcija, saj s tem dobite že osnovno stabilizacijo, kar pomeni, da ne potrebujete objektivov z vgrajeno optično stabilizacijo, s čimer zagotovo privarčujete.
2. Mehanska (optična) stabilizacija na objektivu
Podobno kot mehanska stabilizacija znotraj aparata funkcionira tudi mehanska stabilizacija v objektivih. Ob tresljajih se nekateri deli znotraj objektiva fizično premaknejo, da nadomestijo premik aparata. To vrsto stabilizacije imenujemo tudi optična stabilizacija.
3. Digitalna stabilizacija (tudi EIS - Electronic Image Stabilization)
Pri digitalni stabilizaciji ni nikakršnega fizičnega premikanja komponent aparata ali objektiva, temveč je (tako kot pove ime), vse elektronsko - ker vse temelji na programski opremi, je to tudi najugodnejša vrsta stabilizacije. Aparat pri digitalni stabilizaciji ne uporablja celotnega senzorja, temveč robove nekoliko "odreže" - ko zazna premik pa pobira podatke tudi iz tistih pikslov na robu, tako da poskuša ohraniti sliko čim bolj pri miru. Prav zato pri digitalni stabilizaciji dobimo nekaj cropa - torej ni najbolj optimalen način stabilizacije.
Sicer poznamo tudi razne kombinacije različnih vrst stabilizacij - GoPro je recimo izvrsten v stabilizaciji zato, ker ima vgrajen giroskop, ki zaznava premike kamere in jih naknadno analizira, da ustvari čim bolj gladko gibanje brez tresljajev.
Pa se stabilizacija dejansko izplača?
Menimo, da se. Seveda je vse odvisno od tega, kaj fotografirate, a brez kakršnekoli stabilizacije v samem aparatu ali objektivih, boste slej ko prej opazili težave. Obstaja zlato pravilo (t. i. "the rule of thumb"), da iz roke lahko pri goriščni razdalji 50mm lahko fotografirate s časom do 1/50. Daljši čas od tega in fotografija bo najbrž zamazana. Čeprav se nam na majhnem LCD ekrančku morda ne zdi tako, je dejansko fotografija pri takih časih manj ostra, kot bi lahko bila. Pri goriščni razdalji 250mm na primer smo torej omejeni že na čas 1/250. Seveda tu ne smemo smet pozabiti tudi na crop faktor - če objektiv uporabljate na aparatu z APS-C senzorjem, je 250mm ekvivalentno 375mm (250x1.5), kar pomeni, da se tudi maksimalni čas podaljša na 1/375.
Stabilizacija ta čas podaljša, oziroma nam pomaga in omogoči, da iz roke fotografiramo tudi pri časih, ki so daljši kot določa zgornje pravilo.
Poglejmo si za primer spodnji fotografiji:
Obe fotografiji sta bili posneti iz istega mesta, iz roke pri goriščni razdalji 70mm x crop faktor 1,5 = torej pri goriščni razdalji 105mm. Obe fotografiji sta bili posneti pri enakem ISO, enakem F-stopu (odprtosti zaslonke) in enakem času osvetlitve (1/60). Za prvo fotografijo smo optično stabilizacijo na objektivu Sigma 17-70mm F/2.8-4 izklopili, za drugo fotografijo pa smo optično stabilizacijo omogočili.
Fotografija, posneta z izklopljeno optično stabilizacijo na objektivu.
Fotografija, posneta z vklopljeno optično stabilizacijo na objektivu.
Razlika morda ni ogromna, sploh ne ob tej velikosti fotografij, je pa ključnega pomena, če recimo fotografiramo nekaj, kar bo na koncu tiskano na veliko, objavljeno na spletni strani ali pa konec koncev razvito za v družinski album. Kako torej vemo, ali nam določena tehnologija ponuja stabilizacijo?
Pri samih fotoaparatih bodite pozorni na oznake kot je "IBIS" (In Body Image Stabilization), "Image Stabilization" in podobno. Seveda se proizvajalci radi pohvalijo s tem, da imajo njihovi produkti stabilizacijo, zato boste omembe stabilizacije hitro našli, če jo le aparat ima. Enako velja za objektive, je pa res, da se med posameznimi proizvajalci razlikujejo oznake, s katerimi označujejo optično stabilizacijo v objektivu. Spodaj prilagamo seznam, ki vam je lahko v pomoč ob nakupu objektiva s stabilizacijo:
Nikon - VR (Vibration Reduction)
Canon - IS (Image Stabilization)
Sony - OSS (Optical Steady Shot)
Sigma - OS (Optical Stabilization)
Tamron - VC (Vibration Compensation)
Tokina - VCM-S (Vibration Compensation)
Panasonic - O.I.S. (Optical Image Stabilization)
Fuji - O.I.S. (Optical Image Stabilization)
Pentax - SR (Shake Reduction)
Olympus - IS (Image Stabilization)
